Deutsch (DE-CH-AT)Slovensko (Slovenija)

PostHeaderIcon Milka Hartman

Njena ljubezen je bila slovenščina

 

Mnogo ljudMilka  Hartmani, ki sliši ime Milka Hartman (1902 - 1997), se takoj spomni pesmice, gledališkega nastopa ali kakšnega dogodka z njo. Kot kulturna delavka in učiteljica naroda, si je zagotovila spoštovanje v srcih ljudi, ki znajo ceniti njeno delo, ki ga je brezpogojno in iz prepričanja upravljala skozi skoraj celotno preteklo stoletje. V besedi se je borila za enakopravnost slovenskega jezika. Sodelovala je v kulturnih društvih in posebno pozornost polagala na otroško in mladinsko delo. Iz njenih pesmi pa lahko razberemo postaje njenega življenja - lepe dogodke, težke čase, jasno politično sporočilo in njeno globoko vero. Hrepenela je po družinski sreči in tudi iz nje jemala bogato snov njenih pesmi. Sama pravi: »Pesem se je spočela nekje globoko iz počutja življenja v družini. Očka je bil citraš in pevec, mamka pevka ... bratje in sestre muzikantje in pevci.« S svojim delom pa je tudi bistveno prispevala k oblikovanju identitete domačega kraja Libuče, ki mu je celo namenila venček pesmi v libuškem narečju.

Spodbudno je, če ocenimo, v kakšni obliki je Milka Hartman znana. Pevski zbori  sežejo po njenih pesmih, kulturna društva načrtujejo prireditve njej v spomin, mladina se ukvarja z njenimi gledališkimi prizori.

Milka Hartman je bila ženska polna idej, polna idealizma, katere značaj je bil skromnost in poštenost. Konzekventno, korak za korakom je šla tisto pot, ki si jo je zamislila, ki jo je za slovenski narod na Koroškem in zase pojmovala kot pravilno. Ostala je verodostojna in se ni nikoli kot oseba postavljala v ospredje. V ospredju je bilo skupno delo v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem – živela je za slovenščino!



Beseda materina

(Milka Hartman)


Beseda materina,

blesteča si kot očnica,

ki v sonce gleda vrh gorá.

Kako se vzradosti srce,

ko roka mi doseže te

nad črnimi prepadi.


Beseda materina,

ti bistri vir si iz pečin;

v globokih te požirkih pijem,

ko pridem truden iz tujin;

me poživiš, kadar izmijem

si v tebi pot, trpin.


Beseda materina,

ti tisočletij slavni spev,

bodočnosti krepak odmev

pošiljaš na ves zemski krog.

Ohrani mi tvoj mili zvok

zveneč kot zdaj, dobrotni Bog!



Beseda materina,

ti moja draga domačija,

otroških sanj si melodija,

ti rodna zemlja plodovita,

zdravilna roža čudovita:

Slovenom v tebi zarja svita.


Iz: Moje grede, 1952. Str. 20.

Kratko o pesnici


  • 11.02.1902: Rojstvo Milke Hartman v Libučah.


  • 1908-1914: Obiskovala utrakvistično šolo v Libučah


  • 1916: Nastala najstarejša ohranjena pesem Zakaj bi jaz ne pela?


  • 1924/25: Obiskovala desetmesečni tečaj v gospodinjski šoli šolskih sester v Ljubljani.


  • 1927: Prvi gospodinjski tečaji na Koroškem v slovenskem jeziku.


  • 1934: Pesniška zbirka: Dekliške pesmi


  • 1939: Št. Jakob ob Krki – Vodila je gospodinjstvo župniku Tomažu Holmarju, kar jo je obvarovalo pred izseljevanjem


  • 1942: Družina Hartmann je bila izseljena


  • 1943: Oče Matej je v taborišču Eichstätt težko zbolel in kmalu nato umrl.


  • 1952: Pesniška zbirka: Moje grede


  • 1956: Zadnji kuharski tečaj


  • 1972: Pesniška zbirka: Lipov cvet


  • 1977: Pesniška zbirka v libuškem narečju: Pesmi z libuškega puela


  • 1982: Izid trilogije: Milka Hartman I, II, III


  • 1983: Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger ji je podelil častni naziv profesorica


  • 1987: Izid Milkinih pesmi v nemščini: Gedichte aus Kärnten


  • 1992: Izid slovensko-angleške pesniške zbirke Midsummer night – Kresna noč (37 pesmi)


  • 1994: Sklep na mestni občini Pliberk o »Prof. Milka Hartman Platz« v Libučah


  • 1997: Častno občanstvo mestne občine Pliberk


  • 09.06.1997: Se je končala življenjska pot Milke Hartman.

Zadnjič posodobljeno (Ponedeljek, 19 April 2010 20:32)